Modeli (2023): Vida (ZT Models), Pia Špan Zupančič (ZT Models)
Modeli (2022): Julija (ZT Models), Kasia, Nika (ZT Models), Hana Klaut (ZT Models)
Modeli (2021): Sarah Kuhar (ZT Models), Jerca Turnšek (ZT Models)
MUA (2023): Brina Wunderl

Objava modne zgodbe (revija Gloss): oktober in november 2023,  november in december 2021, januar 2022, maj 2022, september 2022, oktober 2022, november 2022, december 2022

Razstava: Ustvarjalni prepleti 2022/23, 7. – 19. november 2023, Galerija Društva likovnih umetnikov Ljubljane – DLUL, Ljubljana
Razstava: Ustvarjalni prepleti 2021/22, 11. oktober – 6. november 2022, Galerija Društva likovnih umetnikov Ljubljane – DLUL, Ljubljana
Razstava: Trajnostni pogledi, Fakulteta za dizajn, oktober-december 2022, Ljubljana
Razstava: Ustvarjalni prepleti 2020/21 – Modne zgodbe, 9. – 14. november 2021, Galerija Društva likovnih umetnikov Ljubljane – DLUL, Ljubljana

Modna revija: LJFW 2023, oktober 2023, Ljubljana
Modna revija: LJFW 2022, april 2022, Ljubljana

Ponovna uporaba in predelava odvečnih oblačil in tekstilij je trajnostni model in krožni pristop, ki starim ali zavrženim tekstilnim izdelkom podaljšuje življenjsko dobo, povečuje njihovo dodano vrednost ter prispeva k zmanjšanju količine tekstilnih odpadkov in potreb po novih surovinah ter s tem k zmanjšanju energije, porabe ter onesnaževanju zraka in vode.

S projektom » Nadgradnja visoko modnih oblačil (Upcycled Haute Couture)«  so študenti sodelovali v Oblikovalskem izzivu: oblikujmo krožno, oblikujmo trajnostno, ki ga organizira program Ekošola in za kreacije prejeli priznanja Ekošole za zasnovo trajnostne rešitve v okviru Oblikovalskega izziva. 

Študenti so za unikatne kreacije navdih iskali pri ikoničnih kreacijah modnih gigantov, za svoje mojstrovine pa uporabili stare zavese, odslužen jeans, plašče, bluze in druge odvečne tekstilije. S preoblikovanjem in nadgradnjo so iz odpadnih/odvečnih tekstilij in oblačil izdelali unikatne replike visoko modnih oblačil priznanih modnih hiš, kot so Schiaparelli, Giambattista Valli, Christian Dior, Rick Owens, Azzi & Osta, Christian Lacroix in Balenciaga.

Black. Študenti so oblikovali črne obleke z izhodiščnimi detajli iz športne mode, ki naj bi bile prav tako brezčasne, radikalne in inovativne, kot je bila mala črna obleka Coco Chanel iz začetka 20.stoletja. Takrat je njena črna obleka spreminjala ustaljene družbene vzorce, saj je v odnosu do telesa ponujala svež in svoboden način oblačenja.

Activer. Študenti so ustvarili dinamična oblačila, ki izhajajo iz oblačilnih elementov športnih oblačil. Na svoj način so jih preoblikovali v sodobne modne forme, ki odsevajo potrebe in estetiko današnjega potrošnika s hitrim in aktivnim načinom življenja. 

V okviru projekta so študenti razvijali zero waste multifunkcionalna oblačila, pri čemer so vsakdanje tekstilne nakupovalne vrečke spremenili v izhodišče ustvarjalnega eksperimenta. Z ročnim barvanjem, plastenjem in oblikovanjem so materialu vdihnili novo izraznost ter ga iz funkcionalnega predmeta preusmerili v nosilca koncepta.

Raziskovanje struktur, tekstur in možnosti večnamenske uporabe jih je vodilo k oblikovanju silhuet, ki zavračajo logiko odpadka in hkrati presegajo pragmatične okvire mode. Nastali kosi se razkrivajo kot konceptualne skulpture – trajnostni manifest, ki potrjuje, da lahko prav iz odvečnega vznikne estetsko presežno.

Študentke so preoblikovale in nadgradile odvečna ter »vintage« oblačila, kot so jeans, moške hlače, kravate, športna oblačila in podobno, v unikatne modne kose z višjo dodano vrednostjo, ki so odraz krožnega pristopa v oblikovanju. S projektom “Preoblikovanje odvečnih oblačil v trendi oblačila« so študentke sodelovale v Oblikovalskem izzivu: oblikujmo krožno, oblikujmo trajnostno, ki ga organizira program Ekošola.

Unikatne trajnostne kreacije so bile 10. maja 2024 predstavljene na trajnostnem modnem dogodku »Nazaj za prihodnost« v ljubljanskem Cityparku, ki ga je s partnerji organiziral zavod Knof so.p.. 4. junija 2024 so bile te kreacije nagrajene z priznanjem Ekošole za zasnovo trajnostne rešitve v okviru Oblikovalskega izziva. Študentke so svoje trajnostne kreacije predstavile tudi na modni reviji Fakultete za dizajn v sklopu ljubljanskega tedna mode (LJFW 2024). 

Študentke so s projektno nalogo »OdejaUP« – Ponovna uporaba in preoblikovanje tekstilnih ostankov podjetja Odeja, sodelovale v projektu Krožnost je naša priložnost in Oblikovalskem izzivu, ki ga organizira program Ekošola. Odpadni material prešitih odej podjetja Odeja d.o.o. so študentke preoblikovale v unikatne visoko modne in tehnično dovršene obleke s korzetom. Za spodnji del obleke so uporabile različne tekstilne ostanke podjetja Odeja, zgornji del obleke pa so razvile na podlagi konstruiranja steznika (korzeta). Nastale unikatne visoko modne obleke s korzetom, so odraz krožnega pristopa v oblikovanju in so bile nagrajene s priznanjem Ekošole za zasnovo oziroma oblikovanje trajnostne rešitve v Oblikovalskem izzivu: oblikujmo krožno, oblikujmo trajnostno. 2. oktobra 2023 so krožne rešitve projekta OdejaUP bile predstavljene na modni reviji Fakultete za dizajn, ki je potekala v sklopu Ljubljanskega tedna mode (LJFW 2023) pred Centrom Rog in so požele številno zanimanje.
https://fd.si/krozne-resitve-za-trajnostno-prihodnost-priznanje-projektu-odejaup.html

Nadgradnja ali “Upcycling” oblačil je oblika izdelave oziroma predelovanje starih ali odvrženih oblačil v nove dizajne. Študenti so zavržena oblačila, kot so moške obleke, ki so sestavljene iz suknjiča, hlač, telovnika ter kravate, preoblikovali v unikatne oblačilne izdelke z bogatimi ročno izdelanimi detajli.

S takim načinom nadgradnje starih oblačil, so študenti na kreativen način spremenili prvotni namen moških oblek, in jim podaljšali življenjsko dobo.

Razstava: Mednarodni teden oblikovanja “GoingGreenGlobal Design Week”, HDMI, februar-marec 2022, Ljubljana

Razstava: Trajnostni pogledi, oktober 2022-april 2023, Fakulteta za dizajn, Ljubljana

Dela študentov predstavljajo zavedanje problema hitre mode, množične proizvodnje in potrošnje, odpadkov tekstilnih izdelkov in oblačil ter problematike tekstilne industrije, ki se umešča med največje onesnaževalce okolja. Denim ima dolgo zgodovino in se je v skladu z modo preoblikoval v različne oblike. Gojenje in pridelava bombaža, barvanje in ostale obdelave denima imajo velik vpliv na okolje, tako z vidika porabe vode kot onesnaževanja in izkoriščanja naravnih virov.

Študenti so zavržena oblačila iz jeansa preoblikovali in reproducirali po določeni predlogi oblačila visoke mode v unikatne in voluminozne kreacije, izdelane iz starih jeans hlač, srajc in suknjičev ter belega bombaža. Bogati ročno izdelani detajli, volani in dovršeno krojenje, so delo reprodukcije ene izmed visoko modnih Diorjevih kolekcij.

Nagrada Ekošole: Oblikovalski izziv programa Ekošola za mlade: oblikujmo trajnostno, oblikujmo krožno, ki je potekal v sklopu projekta E-SPACE: Ekošola spodbuja krožno gospodarstvo, 2021

Črna, povezana z močjo, eleganco, prestižem, erotiko, glamurjem ... skrivnostna, enostavna, prefinjena, stroga, krepostna ... in vedno aktualna. Christian Dior je nekoč izjavil: " Črno lahko nosiš kadarkoli, ne glede na leta. Lahko si jo izbereš skoraj za vsako priložnost." " Ko bom našla barvo temnejšo od črne, jo bom nosila. Vse do takrat nosim črno". K temu je bila zavezana Coco Chanel.

Vzorci so nastali kot inspiracija sprehoda po kranjskih ulicah, trgih in mostovih. Oblikovani so s sodobnimi pristopi gradnje vzorcev ter v upoštevanju barvnih trendov za prihajajočo modno sezono. Inspiracije za vzorce so študentje črpali v mestu Kranj, njegovi zgodovini, rastlinstvu in živalstvu, predvsem pa v njegovi arhitekturi, mostovih trgih in ulicah.

Esenca Kranja, ki jo predstavlja zgodovinska arhitektura mesta ter njegovi prebivalci – znani in anonimni, zgodovinske osebnosti in sedanji prebivalci, se skozi vzorce prepletajo z detajli urbanega mestnega jedra; inserti zgradb, arhitekturni detajli, mestne posebnosti, urbano rastlinje v kombinacijah s trdimi in hladnimi materiali, sprehajalci in prebivalci ter mestni utrip. Vzorci, oblikovani skozi dojemanje posameznega individuuma in njegovega notranjega kreativnega sveta so pester nabor mlade generacije modnih in tekstilnih oblikovalcev, ki gledajo na svet z drugačne perspektive.

Moške srajce so kosi oblačil, ki se pogosto znajdejo na odlagališčih ali ostajajo v omarah in čakajo na novo priložnost. Z namenom, da odvečnim moškim srajcam damo novo priložnost, smo se na Fakulteti za dizajn lotili projekta preoblikovanja in nadgradnje le-teh. Študenti so zavržene ali odvečne moške srajce preoblikovali v zanimive kreacije, ki smo jih predstavili na modni reviji „Modni sprehod po Ljubljani“ ljubljanskega tedna mode (LJFW 2022). Pri preoblikovanju oziroma redizajniranju so se študenti posluževali različnih ročnih tehnik preoblikovanja in manipulacij tekstilij, drapiranja, razreza in spajanja delov moških srajc ter vključevali različne ročne tekstilne tehnike.

Razstava: Trajnostni pogledi, Fakulteta za dizajn, oktober 2022-april 2023

Razstava: Mednarodni teden oblikovanja “GoingGreenGlobal Design Week”, HDMI, februar-marec 2022, Ljubljana

Študenti so razvili krilo v različne oblačilne forme in obdelave tekstilije. Z oblikovalskim pristopom so v modeliranju forme krila iskali odseve spreminjanja silhuete človeškega telesa..

Konceptualna zasnova izhaja iz kratkega zbiranja in soočenja idej. Vsak od študentov je imel na voljo minuto, da zapiše deset besednih asociacij na besedo migracije. Besede, ki so se najbolj pogosto in največkrat pojavljale, so študenti vzeli za osnovo skupnega miselnega vzorca. Na licu in hrbtni strani filca so z mešanimi tehnikami besede prenesli v vizualne oblikovalske prispodobe. Ustvarjene forme se opirajo na princip ničnega odpadka.

Kvačkanje je rokodelska tehnika, ki zaradi narave snovanja omogoča ustvarjalcu sprotno prilagajanje forme konceptualni zasnovi brez posebnega načrtovanja oblikovalskega procesa. Študenti so v nalogi raziskovali izrazne razsežnosti tehnike z vključevanjem pristopa ničnega odpadka. Eksperimentalne oblačilne forme so izhajale iz enostavne forme črke T, povzete po ploskovnem izrisu T-shirt majice. Koncepti oblikovalskih zasnov temeljijo na raziskovanju pomena sonca v abstraktnem simbolnem kontekstu kot so npr. črne luknje in nastanek sonca, poškodbe na koži zaradi vpliva sonca, religije idr.

Dela študentov izhajajo iz preoblikovanja kroga, kvadrata in trikotnika z uporabo različnih pristopov v strukturiranju površine, ki postane nosilec ustvarjanja oblačilne forme. Inspiracija je temeljila na razvoju prostorskih struktur, ki so odraz kreativnega in inovativnega pristopa k raziskovanju različnih možnosti manipulacij tekstilij.

Študentje so pri kreiranju instalacije raziskovali različne načine združevanja in prostorskega strukturiranja geometrijskih likov kroga, kvadrata in trikotnika v oblačilne forme, pri čemer osnovnih likov iz katerih so nastali ni več mogoče neposredno prepoznati. V realizacijo form so vključevali različne poznane tehnološke načine strukuriranja, ki so jih nadgradili s svojimi intervencijami in inovacijami v prostorskih rešitvah. Pri razvoju strukture površine so sledili ideji ponovljivosti osnovnega oblikovnega gradnika. Rezultat so oblačilne podobe z izrazito strukturirano površino, ki postane nosilec in določevalec formiranja same forme. Pri razvoju oblačilne forme se študentje niso osredotočali na funkcionalni značaj oblačila, temveč na eksperimentalno strukturiranje materiala z razvojem analitičnega pristopa k iskanju inovativnih rešitev za doseganje likovnih tekstilnih kompozicij, kot odraz njihovega avtorskega oblikovalskega podpisa.

Slovenska oblačilna in tekstilna industrija se je razvila iz tradicije obratov, ki so obstajali med obema svetovnima vojnama. Večina podjetij je nastala na podlagi manufakturnih oz. obrtnih delavnic, ki so jih po drugi svetovni vojni nacionalizirali oz. so jih lastniki podarili državi, ali pa so bila ustanovljena na podlagi tekstilne tradicije v okolju in potrebe po vključevanju ženske delovne sile v procese industrializacije.

Dela raziskujejo različne vidike razumevanja propada tekstilne industrijske panoge. Naloge so se navezovale na raziskovanje lastne avtorske identitete, iskanja kulturnih korenin posameznice in njene oblikovalske vpetosti v sodobna razmišljanja o pomenu oblačilne industrije danes. Nastale forme so rezultat iskanja tehnoloških postopkov, ki presegajo okvire izdelave funkcionalnih oblačil. So odgovor na izzive trenutka in prostora nastanka ter vizualni premislek o možnostih, ki jih ponuja bogata oblačilna in tekstilna tradicija v Sloveniji.

V času popolne ustavitve javnega življenja zaradi epidemije v začetku letnega semestra šolskega leta 2019/2020 so študentje 1. letnika raziskovali nove pristope k ustvarjalnemu procesu. Omejitve gibanja, uporabe materiala in izdelave so študentje izkoristili kot prednosti in ne kot omejitve. Raziskovali so formiranje posameznikove in kolektivne identitete, odnos med oblačilom in telesom in oblačilom in prostorom. Pri razvoju oblikovne ideje so eksperimentirali v postopkih izdelave in uporabljenih tehnikah. Razvite oblikovne oblačilne instalacije so tako neposreden vizualni zapis časa in prostora njihovega nastanka. Razmišljujoč, kreativen in inovativen pristop k oblikovalskemu procesu je viden v razvoju form in struktur zaključene naloge.